Beležnice

Terenski zapiski Franceta Steleta in fototeka UIFS predstavljajo enega najpomembnejših virov za raziskovanje umetnostne in kulturne dediščine na Slovenskem. Nastali so v času, ko je Stele deloval kot konservator, tj. od leta 1913, v beležnice pa si je svoja opažanja zapisoval vse do konca 60. let. V njih opisuje stanje umetnostnih spomenikov na Slovenskem iz obdobja med obema vojnama in pozneje, vključeval je opise umetniških zbirk v muzejih in na gradovih, navedel je sklice na objave v periodiki starejšega datuma ipd. V njegovih terenskih zapiskih je zajeto stanje spomenikov pred posegi po 2. svetovni vojni in je zato ključnega pomena pri izdelavi historiata spomenikov in pri vrednotenju originalne substance. Pri spomenikih, ki niso več ohranjeni, so terenski zapiski pogosto najpomembnejši in celo edini vir o njih. Gradivo je zato nadvse dragoceno tako za temeljne raziskave kot tematsko ožje profilirane analize.

Beležnice so številčene z rimskimi številkami, sklic nanje je zabeležen v tipkopisih Steletovih terenskih zapiskov.